
ESG
ummatore suklare
Reende doole e wallitde renndo
Doole e jogaade ngalu e gollotooɓe ko huunde nde alaa ɗo haaɗi e pinal men e nafooje men. Gollotooɓe ko kam en ngoni doole caggal jokkude golle men e nafoore men. E Xtep, eɗen teskii gollotooɓe men no feewi, eɗen ndaranoo sosde nokku gollorɗo keewɗo, kuuɓtodinɗo ɗo ɓe mbaawi ƴellitaade.
E wallitde e tiiɗnaare golle moƴƴe rewrude e dokke ɓalliije e kaalis, kam e hirjinde gollotooɓe ngam tawtoreede golle ballondiral, fedde amen ina hollita darnde amen nde aldaa e paltoor e renndooji ɗi min ngollotoo ɗii. E tawtoreede ɗeen golle e dow tiiɗnaare, eɗen njiɗi waɗde batte laaɓtuɗe e duumiiɗe e renndooji ɗi min ngollotoo ɗii.

Wallude mawnugol e wellitaare gollotooɓe men
Jillondiral gollotooɓe
Reende Talent
-
Fedde amen ina ɗooftoo sariyaaji golle leydi Siin e sariyaaji nanondiral golle leydi Siin, ngam tabitinde nuunɗal e jokkondire e nder golle ƴettugol e golle. Deftere men kuuɓtidinnde gollotooɓe ina waawi huutoraade geɗe teeŋtuɗe ko wayi no njoɓdi e ustude golle, ƴettugol e ƴellitgol golle, waktuuji golle, ñalɗi teskinɗi ekn, ngam ƴellitde potal e nder nokkuuji golle. Hikka, limre gollotoove men ko 27,4 %, heddii ko les limre men 30,0 %, zum ina wallita faandaare men juutnde e jogaade doole. -
Min mbaɗii feere njoɓdi e nafooje nuunɗunde, potnde huutoreede. Njoɓdi gollotooɓe ina toɗɗii geɗe baɗɗe faayiida, humpito, njuɓɓudi golle, golle, e ngonka luumo hannde. Ngam tabitinde njoɓdi men ina heddii e nafoore, fedde men ina yaaji e njoɓdi ɓurndi famɗude ndi, ina ƴeewtoo sahaa kala doosɗe njoɓdi marseeji ngam tabitinde no feewi peeje njoɓdi men. Gaagaa njoɓdi teskinndi, min mbaɗii kadi peeje cemmbinɗe gollotooɓe ngam semmbinde e yoɓde ƴellitaare golle juutɗe e nder sosiyetee oo. -
Min mbaɗii njuɓɓudi njuɓɓudi golle tiiɗndi ngam ƴeewtaade golle gollotooɓe e humpitaade kuule ƴellitgol e njuɓɓudi njoɓdi. Siistem oo ina waɗi jeewte keewɗe hakkunde gollotooɓe e toppitiiɓe ngam heɓde miijooji nafooji. Njuɓɓudi ƴellitgol e njoɓdi tuugii ko e njeñtudi ƴeewndo winnditaango, e yimɓe gollotooɓe e golle moƴƴe ina mbaawi heɓde ɓeydaare e ballal bonngal. Yanti heen, eɗen mbaɗa ƴeewndorɗe doole ngam anndude nokkuuji potɗi moƴƴineede e anndude gollotooɓe toowɓe e nder fedde nde. -
Min mbaɗii njuɓɓudi njuɓɓudi golle gollotooɓe, laaɓtundi kala golle, tawa ina waɗi tolno golle, tiitoonde, e sifaa golle, ngam ɓeydude kattanɗe golle e ɓeydude ƴellitaare gollotooɓe. Min kesɗitinii kadi njuɓɓudi men njuɓɓudi gollordu e laabi gollorɗi nder leydi ngam ɓeydude jogaade doole e ɓeydude kattanɗe gollorde.
Fecciraa ko e duuɓi

Les duuɓi 30

Duuɓi 30 haa 50

Duuɓi 30 haa 50
Feccii ko e jinnaaɓe

Gorko

Debbo
Fecciraa ko e Diiwaan

Hong Kong

Taywaan

Duuɓi 30 haa 50

Diiwanuuji goɗɗi
Golle sukaaɓe e golle doole
- Fedde amen ina daranii hakkeeji e tolnooji gollal, sosde weeyo gollorde ɗo gollotooɓe fof njiyata ballal, teddineede, e waawde waɗde ko ɓuri moƴƴude. Deftere men gollooɓe ina haɓa kadi e politikaaji gollorɗi sukaaɓe e doole, kam e humpitooji wellitaare goɗɗi. Ndee deftere hollitii darnde men e jogaade nokku gollorɗo mo yimɓe fof mbaawi huutoraade, tawa ina reena gollotooɓe men e mbaydiiji keewɗi, duuɓi, leñol, ngenndi, ngonka dewgal, diine, e geɗe goɗɗe.
- E tuugnaade e darnde amen e golle moƴƴe, eɗen ɗooftoo sariyaaji e sarɗiiji jowitiiɗi e ɗuum, eɗen kaɗa no feewi golloraade sukaaɓe e doole e nder denndaangal golle men. Ngam huutoraade ɗum, eɗen kuutoroo laabi ƴeewndo e ƴeewndo tiiɗɗi e nder golle suɓagol e naatgol e nder laana ndiwoowa ngam humpitaade wonde gollotooɓe ɓe keɓaani duuɓi 18 ina ngolloo. Kadi eɗen keewi ƴeewtaade golle maɓɓe ngam tabitinde nuunɗal e sariya. E nder dumunna ciimtol ngol, min njiytaani heen bonanndeeji mawzi e sariyaaji e doosze to senngo golle.
- Gaa gaa golle men, darnde men e golle moƴƴe ina yaaji kadi e njuɓɓudi men. So en ƴeewtindiima yeeyooɓe potɓe e wonɓe heen, fedde men ina ƴeewtoo ɗooftaare maɓɓe e hakkeeji gollorɗi e tolnooji hoɗorde e sarwisaaji ñamri ɗi ɓe ndokki gollotooɓe, e nder golle amen ngam reende hakkeeji maɓɓe e nafooje maɓɓe laaɓtuɗe. E hitaande 2023, en njiytaano hay huunde e golle sukaaɓe walla golle doole e nder ƴeewndo men njuɓɓudi njulaagu.

Limre kewuuji golle sukaaɓe walla golle doole e nder laylaytol men e hitaande 2023
Cellal e kisal golle
- Reende cellal e kisal gollotooɓe ko huunde nde min ɓuri waawde. Hitaande ndee, min timminii e min njaltinii keso seedantaagal ISO 45001:2018 Siistem njuɓɓudi cellal e kisal golle (OHSMS) ngam ƴellitde e ustude caɗeele cellal e kisal golle. Fedde amen ina ɗooftoo kadi sarɗiiji, sariyaaji, e sarɗiiji jowitiiɗi heen, ina ƴetta laabi gollorɗi, laabi golle, e binndanɗe ngam rokkude ballal e laabi golle e peeje.
- Peeje men cemmbinɗe ngam cellal e kisal golle ina keewi, ina kollita darnde men tiiɗnde ngam rokkude nokkuuji gollorɗi kisal. Min mbaɗii paandaale, laabi njuɓɓudi, e peeje jaabawol e nder caɗeele teskaaɗe ngam ittude ko yaawi caɗeele kisal potɗe arde. Kadi eɗen njuurnitoo sahaa kala njuɓɓudi cellal e kisal golle ngam humpitaade no peeje reentaare ɗee njahri, peeje peewnugol ɗee ina kuutoree no haanirta nii.
- Fedde amen sosii goomu cellal e kisal golle, toppitiiɗo ƴeewtaade e humpitaade golle cellal e kisal. Kala shift ina jogii ofisee cellal e kisal karallo tawa ina tawtoree ngam yuurnitaade so tawii gollotooɓe yeeso ɓee ina ɗooftoo laabi men kisal e nder golle peewnugol. Gollotooɓe fof maa keɓ humpito kisal ko adii kala liggorde, ɓe ciimta kala ko ina addana kisal teskaade e nder liggorde ndee caggal kala liggorde. Ndee feere ina waawi wonde siftorde njuɓɓudi moƴƴiri wonande gollotooɓe ngam tabitinde nokkuuji gollorɗi kisal. Min mbaɗii alluuje jaayndeeji e LED e nder birooji amen e nder usineeji amen ngam jogaade gollotooɓe
- Min ɗon joga e min ɗon feewna kaɓirɗe amin ngam hisnugo yiite, min ɗon waɗa limngal wakkati fuu e haawnaaki dow kaɓirɗe hisnugo hoore. Kaɓirɗe keertiiɗe, kaɓirɗe njulaagu, njuɓɓudi ƴeewndo, e masiŋaaji maa njokku e ƴellitde e ƴellitde ngam rokkude gollotooɓe kaɓirɗe ndeenka potɗe. Alaa ko bonnata kisal mawngal teskaa e ƴeewndo hikka ngoo. Yanti heen, ezen mbazta vursugol vursugol golle e nder gollorɗe men e golle men duuvi tati kala, ezen mbazta vursugol hitaande kala ngam anndude vursugol golle. E nder ɗeen ƴeewte jowitiiɗe e ƴeewndorɗe hitaande kala, eɗen ciftora kala ko ina addana kisal e nder nokkuuji golle ɗii, eɗen teskii ɗooftagol jamirooje jowitiiɗe e caɗeele potɗe heɓtaade golle. Alaa ko bonnata kisal mawngal teskaa e ƴeewndo hikka ngoo.
Fedde men ndee kadi yaltinii kaɓirɗe peewnugol hakkilantaagal ko wayi no masiŋaaji taƴooji otooji e masiŋaaji sewnde ordinateeruuji ngam ustude baasal golle e nder peewnugol. E nder jaabawol kala caɗeele potɗe arde, sosiyetee amen waɗii "Kuule njuɓɓudi peeje kisal" e "Peeje njuɓɓudi" ngam haɓaade aksidaaji baawɗi arde e fawaade e kuulal "alaa ko ŋakki".
To bannge cellal e kisal golle, en njiytaani hay kewkewe e hitaande 2023 nde luutndii sariyaaji e doosɗe, tawa ina waɗi batte keewɗe e fedde men. E nder 33 aksidaaji jowitiiɗi e golle baɗnooɗi e nder hitaande ndee, ko ɓuri heewde heen ko aksidaaji yah-ngartaa baɗnooɗi e laawol yah-ngartaa e golle. Caɗeele ɗee kala kollitaama to laamuuji nokkuuji ɗii ngam ƴeewde so tawii ko ñawu nguu woni e golle e golle jokkondire.


Limre maayɓe wonɓe e golle (2021-2023)

Limre gaañiiɓe e golle

Sabu ŋakkeende gaañanɗe jowitiiɗe e golle Limre balɗe
Heblo cellal e wellitaare gollotooɓe
- Ngam tabitinde humpito toowngo e cellal e kisal, eɗen mbaɗa e kala sahaa eɓɓooji ngam waawde jaabaade no haanirta nii kala aksidaaji, semmbinde golle mum en e peewnugol, e anndude ŋakkeende potnde wonde e nder peeje cakkitiiɗe. Min ɗon hokka kadi janngirde dow kisal kuugal e haɗugo nyawuuji ngam huwooɓe kesi, huwooɓe ɓe ɗon mari haaje nder kuugal, e huwooɓe ɓe ɗon hokka ɓe kuugal ngam ɓe annda kuuɗe ɗe ɓe mbaawata heɓugo nder kuugal. Njuɓɓudi fedde amen kadi maa ƴeewndo aksidaaji e nder renndo, annda sabaabuuji mum, ƴetta peeje ngam haɗde ɗum en. Hitaande ndee kadi, min mbaɗii ƴeewndorɗe ɓeydooje cellal golle wonande gollotooɓe wonɓe e jappeere teeŋtunde.
- Gaagaa cellal e kisal golle, eɗen ndaranii kadi wallitde cellal e wellitaare gollotooɓe men. Fedde amen ina rokka gollotooɓe ƴeewndorɗe cellal tawa njoɓaaka hitaande kala ngam anndude caɗeele cellal potɗe heɓtaade e ɓeydude semmbe golle maɓɓe. Ngam ɓeydude cellal gollotooɓe men fof, min mbaɗii eɓɓoore heblo ngam humpitaade cellal, rokka heen wasiyaaji cellal ko wayi no haɗde ñawu nguu e njuɓɓudi ɓerɗe.
Heblo e ƴellitaare

Limre kursuuji baɗaaɗi ɗii fof

Total waktuuji janngugol

Limre heblooji ɗii fof

Feccii ko e jinnaaɓe
-

Feccii ko e jinnaaɓe
Gollotooɓe retail100,0%Gollotooɓe peewnugol100,0%Gollotooɓe birooji100,0% -

Senndiraa ko sifaaji wallooɓe galle tiiɗɓe
Njuɓɓudi mawndi100,0%Njuɓɓudi kuuɓtodinndi100,0%Ekipaaji ɗi ngonaa njuɓɓudi100,0%

Feccii ko e jinnaaɓe
-

Feccii ko e jinnaaɓe
Gollotooɓe retail247,9NJAMDIGollotooɓe peewnugol1.7NJAMDIGollotooɓe birooji64.1NJAMDI -

Senndiraa ko sifaaji wallooɓe galle tiiɗɓe
Njuɓɓudi mawndi142,7NJAMDINjuɓɓudi kuuɓtodinndi155,9NJAMDIEkipaaji ɗi ngonaa njuɓɓudi43,9NJAMDI

Tawtoraaɓe tiiɗɓe e lowre heblo Xtep to internet e hitaande 2023 (so renndinaama e hitaande 2022)
28,29% 
- Kurseeji janngirɗe ɗi Xtep Talent Center rokkata
- Ƴellitaare doole karallaagal
- Ƴellitaare doole njuɓɓudi
- 894kursuuji
- 131kursuuji








Eɓɓoore nafooje resondirde frekanse gooto



Ngam naatde e nafooje mawɗe fedde amen e nder toɓɓe ceertuɗe, min mbaɗii ‘Eɓɓoore nafooje Resonance Frequency Same’. Ko adii fof, ɗaɓɓude miijooji ardiiɓe mawɓe ngam anndude nafooje goote. Ndeen ɗeen nafooje njuɓɓinaama e nder njuɓɓudi kuule gonɗe e njiimaandi.
Golle jokkondire ɗee ina njokki e ƴellitde e ƴellitde nafooje e nder golle ñalnde kala, ko wayi no rokkude won e gollotooɓe yamiroore wonde jannginooɓe pinal, waɗde seminaaji yeeso e yeeso e nder birooji ceertuɗi, e ƴellitde module janngirɗe e internet. Wideyooji mikroo e siynooji ñalnde kala ummoraade e njuɓɓudi mawndi, kam e daartol cuɓangol 7 e wiɗtooji 20 jowitiiɗi e tiitooɗe ‘golle tiiɗɗe’, ‘kesam-hesaagu’, ‘gollondiral’, e ‘winndere’, ɓeydi heen nafooje e nder fedde ndee kala. E ƴettude peeje keewɗe, porogaraam oo ina ƴellitoo yiɗde e nafooje renndo hakkunde gollotooɓe fof to bannge pinal.




Njaajeendi njuɓɓudi debbo
Ina heen njuɓɓudi kuuɓtodinndi e njuɓɓudi mawndi


Addude batte moƴƴe e renndo men
Yeeyde dingiral e nguurndam cemmbinɗam

Xtep Doggol Kippu

Ngam waawde jokkondirde e ɓeydagol anndinde cellal hoɗɓe e leydi Siin mawndi e ƴellitaare dogdu, min njaawnii sosde Xtep Running Club. Haa ñalnde 31 desaambar 2023, ina waɗi fotde 65 fedde dogdu Xtep e nder leydi Siin mawndi, ina addana nafoore ko ina ɓura miliyoŋaaji ɗiɗi terɗe Xtep.

Kippu amen ina yiɗi naatnude doggudu e nder nguurndam yimɓe ñalnde kala, rokka ɗum en golle karallaagal, e ƴellitde e alɗinde humpito doggudu. Xtep Running Club wontii huunde nde alaa ko waawi heen wonde so wonaa ekosistem doggudu Xtep, ina rokka sarwisaaji doggudu karallaagal kuuɓtodinngal, ina heen jokkondiral, ballal wonande pelle doggudu, kam e jolngo kaɓirɗe portaabe, jolngo bagaas, e nokkuuji duɗe.
Sifaa golle Doggol
Ñalnde 26 feebariyee 2023, feccere maraton 2023 fuɗɗii ko e wuro wiyeteengo Qujing, to leydi Yunnan. Ko ina tolnoo e 36 dogooɓe elite ina ɓoornii paɗe dogdu Endorphin Elite, ina ndoga ina ndoga koyɗe mum en dogdu e nder nokkuuji toowɗi no feewi, ina njuɓɓina koye mum en sahaa kala.
Ndeeɗoo maraton ko daawal gadanal e "Eɓɓaande kaaƴe mawɗe" Sony, tawi ina jeyaa e manifesto mum "Mooftugol cuusal" hitaande 125ɓiire. Ndee ɗoo fedde ina yiɗi wallitde sukaaɓe daɗɓe e rokkude ɓe kaɓirɗe toowɗe e fartaŋŋeeji ngam tawtoreede kawgel, wallitde sukaaɓe dogooɓe yiɗɓe heɓde koye mum en.







E hitaande 2023, dokke ɗe njoɓata ko ɓuri...
Kosam dingiral e kaalis


Duuɓi keewɗi, Xtep ina wallita "Love Sail" - Porogaraam keeriiɗo ngam mawnugol rewrude e Fooyre Jaŋde Siin. Ndee feere ina fadi ƴellitde nguurndam e ƴellitaare dingiral e nder sukaaɓe wonɓe e nokkuuji toowɗi. E lewru Juko 2023, Fedde nde fodaniino rokkude kaɓirɗe dingiral ɓeydaare fotde 100 miliyoŋ ugiyya e nder duuɓi nay garooji ɗii ngam yaajtinde ngalɗoo gollondiral juutngal ngam ƴellitde dingiral sukaaɓe e naftoraade sukaaɓe ɓurɓe heewde.
Gila nde nde fuɗɗii golle duuɓi jeeɗiɗi jooni, fedde men rokkii ngalu fotde 200 miliyoŋ ugiyya e ngalɗoo gollal. Ngol gollal ina naftoroo ko ina tolnoo e 3700 duɗal e 570000 almuudo e nder diiwanuuji 20.



























